Gospodarske napovedi za leto 2026 so dokaj solidne. Izzivi so torej bolj ali manj geostrateške negotovosti in slaba slovenska makroekonomska politika, navajajo v Podjetni Sloveniji. Vstop v leto 2026 torej prinaša nove izzive in priložnosti za podjetja in podjetnike. Da bi ostali konkurenčni in dosegli trajnostni rast, je pomembno se osredotočiti na določene ključne strategije in trende, kjer smo navedli nekaj najpomembnejših.
Digitalna transformacija
Investiranje v napredno tehnologijo, kot so umetna inteligenca, strojno učenje in avtomatizacija, bo še naprej omogočalo večjo učinkovitost in inovativnost. Podjetja v prihodnosti brez digitalne transformacije ne bodo več preživela. Še bolj pa je digitalna transformacija pomembna z vidika usmerjenosti v kupca in uporabniške izkušnje. Kupci ter trgi se digitalizirajo in stranke pričakujejo personalizirano izkušnjo, ki bo čim bolj preprosta, hitra in prijazna. Za zadovoljevanje te potrebe, morajo podjetja poznati svoje kupce, analizirati njihovo obnašanje ter te podatke integrirati v svoje poslovanje. Kot navaja Goran Novković bo tudi naša država v letu 2026 intenzivno izvajala ukrepe akcijskega načrta Digitalna Slovenija 2030, ki vključuje 66 najpomembnejših ukrepov in prinaša 183 milijonov evrov javnega sofinanciranja. To je priložnost za naložbe v umetno inteligenco, kibernetsko varnost in dvig digitalnih kompetenc zaposlenih. MSP bodo lahko koristila sredstva na javnih razpisih, kot je P4D za digitalno transformacijo, avtomatizacijo in uvedbo rešitev industrije 4.0. Tisti, ki bodo sredstva izkoristili pravočasno, bodo lahko povečali produktivnost in pridobili konkurenčno prednost (Goran Novković, 2025).
Trajnost in družbena odgovornost
Potrošniki vse bolj cenijo podjetja, ki so okolju prijazna in socialno odgovorna. Implementacija trajnostnih praks in transparentno poročanje o okoljskem in družbenem vplivu bo okrepilo zaupanje in ugled podjetja. Boštjan Jaušovec navaja, da se vse več podjetij zaveda pomena družbene odgovornosti in nujnosti, da svoja poslovanja prilagodijo trajnostnim načelom. Kljub temu, da je do zdaj trajnostni razvoj pogosto veljal za dodatek k poslovnim strategijam, danes postaja osrednja sestavina uspešnih podjetij. Trajnostno delovanje je nujna pot za vse, ki želijo ohraniti konkurenčnost in pridobiti zaupanje širše javnosti. Na trgu dela se dogajajo številne spremembe, ki so posledica tehnološkega napredka in globalizacije. Delovna mesta bodo v prihodnosti vključevala digitalne kompetence, zeleni poklici pa bodo postali ključni za ohranjanje in izboljšanje okolja. V Sloveniji je veliko podjetij že prevzelo zavezo k trajnostnim praksam. Poleg podjetij pa pomembno vlogo pri trajnostnem razvoju igrajo tudi lokalne skupnosti. Projekti, kot so energetska učinkovitost v mestih in razvoj trajnostne mobilnosti, prinašajo pozitivne spremembe v vsakodnevno življenje posameznikov. Razvoj trajnostnih mest, ki zmanjšujejo izpuste CO₂ in skrbijo za boljši življenjski standard, je korak k zmanjšanju okoljskega odtisa. Trajnostni razvoj in družbena odgovornost nista več zgolj dodatka h korporativnim strategijam, temveč nujni komponenti uspešnega poslovanja in socialno odgovorne družbe. Mednarodna pobuda, kot je CSR Europe, je pomemben gradnik te spremembe. Prehod v trajnostno prihodnost zahteva aktivno sodelovanje vseh deležnikov, od posameznikov do podjetij in vlad. Za dosego teh ciljev je ključno, da vlagamo v izobraževanje in usposabljanje za kompetence prihodnosti ter podpiramo projekte, ki zmanjšujejo ogljični odtis in spodbujajo trajnostno mobilnost (Boštjan Jaušovec).
Personalizacija in uporabniška izkušnja
V letu 2026 bo personalizacija v okviru uporabniške izkušnje (UX) postala še bolj osrednjega pomena kot doslej, saj rast podatkov in napredek tehnologij omogočata, da digitalne storitve postanejo res izdelane za vsakogar. Personalizacija pomeni, da se vsebina, vmesnik in pot uporabnika prilagodijo njegovim preferencam, preteklim interakcijam, vedenju ali kontekstu uporabe, saj s tem postane izkušnja bolj relevantna, prijetna in učinkovita (User Experience). Tak pristop pripomore k višjemu zadovoljstvu uporabnikov in sicer, ko se storitev zdi ustvarjena prav zanje, torej z vsebino, ki jih zanima, in funkcionalnostmi, ki jim olajšajo uporabo, je večja verjetnost, da jo bodo redno uporabljali, se vrnili in jo priporočili drugim (Valentine Boyev). Predvidoma bo v 2026 UX prešel v novo fazo, kjer se bo s podporo umetne inteligence in učenjem iz uporabniških podatkov razvilo t. i. “adaptivno oblikovanje”; to so vmesniki, ki se samodejno prilagajajo uporabniku glede na njegove navade, potrebe in kontekst uporabe (arXiv). Za podjetja, še posebej manjša ali srednja, to pomeni priložnost. npr. če ponudijo prilagojeno izkušnjo kupcem, bodo s tem povečala angažiranost, zvestobo in verjetnost, da se uporabniki vračajo k njihovi ponudbi. Personalizacija ter UX tako postajata konkurenčna prednost. Vendar pa je pomembno, da je personalizacija premišljena; preveč vsiljiva ali nejasna obdelava podatkov lahko povzroči nezaupanje, zato morajo biti transparentnost, spoštovanje zasebnosti in možnost kontrole za uporabnika del procesa (GeeksforGeeks). Na kratko, v 2026 bo personalizacija v kombinaciji z dovršeno UX-izkušnjo ključ za uspeh digitalnih storitev, saj bo omogočala, da se vsaka aplikacija ali storitev počuti relevantna, priročna in prijazna, kot da je narejena prav za posameznika.
Fleksibilnost in prilagodljivost poslovnih modelov
Pri Podjetni Sloveniji za leto 2026 napovedujejo, da bo gospodarstvo raslo, inflacija bo blizu ciljnih 2 %, podjetja pa bodo še vedno lovila zaposlene in iskala načine, kako ohraniti konkurenčnost (Goran Novković). Gospodarske spremembe in tehnološki razvoj pa zahtevajo, da podjetja ostanejo prilagodljiva. Različni modeli dela, kot so delo na daljavo in hibridni sistemi, bodo postali norma.
Fleksibilnost tako postaja nuja, ne izbira. Podjetja, ki se bodo znala sproti prilagajati, bodo gradila stabilnost, rast in dolgoročno konkurenčnost. Po analizah Harvard Business Review je prav fleksibilnost tista lastnost, ki najbolj razlikuje podjetja, ki uspešno izkoristijo spremembe, od tistih, ki jih spremembe prizadenejo. Podjetja bodo zato morala razviti poslovne modele, ki omogočajo hitro testiranje novih storitev, prestrukturiranje procesov ter prilagajanje cenovnih strategij, kar potrjujejo tudi vpogledi iz Deloitte Global Trends Report. V praksi to pomeni selitev iz togih, linearnih modelov v modularne sisteme, kjer lahko podjetniki preizkušajo več tržnih segmentov hkrati, dodajajo nove vire prihodkov ali spreminjajo svoj poslovni model, ko se pokaže boljša priložnost. K temu poziva tudi raziskava McKinsey & Company, ki ugotavlja, da podjetja z agilnimi modeli dosegajo od 20 % do 40 % višjo učinkovitost. Pomemben dejavnik bo tudi digitalna prilagodljivost, saj bodo podjetniki v letu 2026 morali hitro uvajati nove tehnologije, avtomatizacijo in analitiko, da lahko pravočasno prepoznajo trende, kar pa poudarja PwC Future of Business Outlook. Fleksibilnost pa ne pomeni le tehnološke ali procesne prilagodljivosti, ampak tudi odprtost k razširitvi ali preoblikovanju poslovnih dejavnosti, npr. dodajanju dodatnih storitev, prehodu na naročniške modele ali ustvarjanju partnerstev.
Osredotočenost na inovacije
Na lestvici inovativnosti članic EU Slovenija ostaja v skupini zmernih inovatork. Med državami članicami EU zaseda 13. mesto. Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije ugotavljajo, da je Slovenija v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 rezultat povečala za 3,4 odstotne točke, kar jo uvršča v vrh skupine zmernih inovatork. Slovenija bi se lahko v letu 2027 umestila v skupino močnih inovatork (Glas gospodarstva). Medtem, ko Helena Beznec iz Strateškega razvoja GZS poudarja, da podatki kažejo, da se raven vlaganj države v raziskave, razvoj in inovacije v podjetjih znižuje. Dr. Peter Wostner iz Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) prav tako opozarja, da se Slovenija prepočasi približuje skupini močnih inovatork, zato, ker se prehoda v inovacijsko podprto rast loteva preveč parcialno, predvsem pa ne dovolj ambiciozno. Na MGTŠ napovedujejo, da bodo vladno podporo razvoju in inovacijam v naslednjih mesecih povečali z objavo razpisov iz trenutnega kohezijskega programa. Prek njih bodo na voljo spodbude za raziskovalno razvojne in inovativne projekte, spodbude za pilotno-demonstracijske projekte ter platformo za strateške tehnologije za Evropo (STEP spodbude). Razpisi bodo spodbujali projekte s področja raziskav, razvoja in inovacij in pilotno-demonstracijske projekte z vseh področij, ki jih vsebuje Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije. V letu 2026 bo torej osredotočenost na inovacije tako postala še bolj pomembna za podjetja, ki želijo ostati konkurenčna in relevantna na trgu. Inovacije ne pomenijo več le razvoja novih izdelkov, temveč vključujejo celovit pristop k izboljšanju procesov, poslovnih modelov, uporabniške izkušnje in trajnostnih praks. Podjetja, ki vlagajo v inovativno kulturo, ne čakajo le na nove tehnologije, ampak aktivno spodbujajo kreativnost in preizkušanje novih pristopov, kar povečuje prilagodljivost in odpornost na spremembe. Pomembno je, da podjetja inovacije integrirajo v vsakodnevne procese, ne samo kot projekt, ampak kot stalno prakso. To vključuje uporabo podatkov in analitike za sprejemanje odločitev, hibridne modele dela, eksperimentiranje z novimi tržnimi pristopi in sodelovanje z drugimi podjetji ali raziskovalnimi institucijami. Za manjša in srednja podjetja je ključnega pomena, da inovacije niso nujno velike tehnološke prelomnice, temveč majhne, hitre izboljšave izdelkov, storitev ali notranjih procesov, ki prinašajo dodano vrednost strankam in povečujejo učinkovitost.
Digitalno varnost in zaščita podatkov
Digitalni svet postaja vedno bolj neločljiv del našega vsakdanjega dela. Tehnologija poganja naše gospodarstvo, povezuje ljudi in ustvarja priložnosti. Vendar z vsemi temi priložnostmi prihajajo tudi različna tveganja. Digitalna varnost vključuje širši spekter, poleg kibernetske varnosti zajema tudi zaščito identitete, zasebnosti, digitalnega vedenja, preprečevanje manipulacij in izobraževanje uporabnikov. Kibernetska varnost pa se osredotoča na zaščito omrežij, sistemov, strežnikov in naprav pred napadi z uporabo interneta ali drugih digitalnih kanalov. Gre predvsem za tehnično področje (ivarnost.si). Kibernetska varnost pa ni le tehnična nuja, temveč postaja temeljna vrednota vsake družbe, ki stremi k razvoju, napredku in zaupanju v digitalno prihodnost (Uroš Svete, 2025). Kibernetska varnost bo postala še pomembnejša, saj se povečuje količina podatkov in digitalne transakcij. Zato so investicije v varnostne ukrepe in skladnost z zakonodajo nujne. Poleg uporabe naprednih tehnologij, kot je umetna inteligenca za zaznavanje nenavadnih vzorcev in groženj, postaja ključno izobraževanje uporabnikov, torej najboljši antivirus je znanje. Človeška napaka je vzrok za približno 20 odstotkov vseh varnostnih incidentov, vendar pa je človeški dejavnik hkrati tudi naša največja moč in naša največja ranljivost. Poleg izobraževanja so pomembne tudi stroge varnostne politike znotraj organizacij, vključno s preverjanjem identitet, večfaktorsko avtentikacijo in rednimi posodobitvami protokolov. Vedno bolj pomembno postaja tudi sodelovanje med različnimi akterji, kot so operaterji, državni organi in zasebna podjetja pri izmenjavi informacij o kibernetskih grožnjah v realnem času. Takšen pristop omogoča hitrejše odkrivanje in preprečevanje napadov. (Matjaž Beričič, 2025).
Razumevanje in prilagajanje spremembam na trgu
Spremljanje trendov, analize podatkov in proaktivno prilagajanje strategij bo pomagalo ohranjati konkurenčnost. Fleksibilnost in agilnost bosta zelo pomembna do uspeha v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju. Po vsem svetu se organizacije odzivajo na spremembe na trgu tako, da spreminjajo svoje načine dela, istočasno pa morajo s pomočjo inovacij skrbeti, da ostanejo konkurenčne na trgu. Če je agilnost ena od lastnosti organizacije, bo ta lažje prenesla spremembe v okolju. Koncept agilnosti se torej s poslovnega vidika nanaša na dinamičnost organizacije. Agilna organizacija se ne upira spremembam, ampak jih odkrito sprejema. Agilnost pomeni namreč spremembo v miselnosti, ki pa organizaciji pomaga pri soočanju s spremembami na trgu, saj spodbuja prožnost, prilagodljivost, odzivnost in notranje učenje (Majstorović Hajduković, 2019).
Za uspešno poslovanje morajo biti podjetniki tudi v letu 2026 pripravljeni na nenehne spremembe, vlagati v tehnologijo, trajnost ter se osredotočiti na uporabniško izkušnjo. S premišljenimi strategijami in proaktivnim pristopom bodo lahko izkoristili priložnosti, ki jih prinaša prihodnost.
SPOT Zasavje, Zagorje ob Savi, 8. 12. 2025
Pripravila:
Jasmina Skrinjar Ključevšek
