Radovednost nas je popeljala v Mirno na Dolenjskem, kjer se nahaja največji zapor v Sloveniji. V njem so zaprti moški obsojenci, ki prestajajo kazen daljšo od enega leta in pol do 20 oziroma 30 let zaporne kazni. ZPKZ Dob ima odprti (Puščava), polodprti (Slovenska vas) in zaprti oddelek, ki se med seboj ločijo po stopnji zaprtosti in omejevanja svobode gibanja. Povedali so nam, da imajo trenutno več obsojencev kot je predvideno, zato se srečujejo s prostorsko stisko.
Sprejeli so nas v stavbi za obiske, kjer so nam obširno razložili delovanje zapora ter s fotografijami pokazali bivalne in delovne prostore obsojencev. Žal, v zaprti oddelek zapora nismo smeli, saj so bili v naši skupini tudi mladoletni udeleženci, smo si pa lahko pogledali, kako zgleda življenje zapornikov na polodprtem oddelku.
Vtis, ki smo ga dobili ob obisku je, da je za zapornike dobro poskrbljeno. Ne smemo pozabiti, da ne gre za dopust, temveč za kazen, zato še vedno obstaja cel spisek pravil, omejitev in dolžnosti. Marsikaj, kar nam je zunaj zaporniških zidov samoumevno (internet, obiski prijateljev, neomejeni klici… ), je za njimi privilegij, ki si ga zaporniki lahko pridobijo z vzornim vedenjem. V zaporu delujejo tudi strokovni delavci, ki pomagajo zaporniku, da se tam bolje znajde oziroma ga pripravijo na bolj družbeno sprejemljivo življenje na prostosti. Možnost imajo opravljati različna dela (v tovarni, na kmetiji …), lahko se odločijo za dokončanje ali nadaljevanje šolanja, opravijo nacionalno poklicno kvalifikacijo in še kaj. Ker imajo veliko prostega časa, nekateri redno obiskujejo fitnes, se posvetijo slikanju ali pa igranju kakšnega instrumenta.
Na splošno lahko rečemo, da zapor ne zgleda preveč “hudo”, ampak mi bomo vseeno to življenje raje igrali po dogovorjenih pravilih, saj pravo težo zapora začutiš šele takrat, ko ti je odvzeta svoboda. Radi bi se zahvalili prijaznemu osebju, še posebej ga. Lidiji Pezdir Ristič, za prijazen sprejem in izčrpno predstavitev.
ZPKZ pa nismo obiskali samo z namenom spoznati nekaj novega, temveč tudi zato, da se mi predstavimo. V zaporu se namreč znajdejo tudi takšni mladi, ki bi jim po prestani kazni obiskovanje programa PUM-O lahko zelo pomagalo pri vključevanju nazaj v vsakdanje življenje. PUM-O smo tako predstavili ga. direktorici, ki je obljubila, da bo informativno gradivo posredovala tudi drugim zaporom po Sloveniji.
