Videonadzor je v podjetjih postal cenovno dostopna in učinkovita varnostna rešitev. Vendar morate pri vzpostavitvi videonadzora v vašem podjetju upoštevati zakonske omejitve, ki jih nalagata Zakon o varstvu osebnih podatkov in Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR).
Ureditev videonadzora v zakonodaji
Določbe o videonadzoru najdemo v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) (Uradni list RS, št. 163/22), ki od 76. do 80. člena določa ključna pravila za izvajanje videonadzora. Pomembna je tudi dolžnost zavarovanja osebnih podatkov s strani upravljavca ali obdelovalca. Prav tako je potrebno pri izvajanju videonadzora upoštevati tudi določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov ali bolj znane kot GDPR. Smiselno in v veliko pomoč pri zakoniti uvedbi videonadzora je upoštevanje priročnikov in smernic Informacijskega pooblaščenca in Evropskega odbora za varstvo podatkov.
Ugotovitev zakonitega namena
Videonadzor se lahko izvaja le na podlagi predhodno ugotovljenega zakonitega namena. Vodstvo, ki želi v podjetju vzpostaviti videonadzor, mora zato pred samo uvedbo videonadzora resno premisliti kašen je resnični namen vzpostavitve videonadzora. ZVOP-2 v 77. in 78. členu določa, da se videonadzor lahko vzpostavi le za namene varovanja ljudi ali premoženja, zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov, v primeru, ko zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih ali kadar je izvajanje videonadzora v delovnih prostorih nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja podjetja, tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti podjetja. Videonadzor podjetje uvede samo kadar je to nujno potrebno in enakega namena ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi.
Dokumentacija
Vzpostavitev videonadzora mora temeljiti na ustrezni pravni podlagi. Upravljavec mora v svojih internih aktih predpisati postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov in določiti osebe, ki bodo pristojne in odgovorne za vpogled in obdelavo zbirke osebnih podatkov videonadzora. Interni akt je potrebno pripraviti v obliki pravilnika o izvajanju videonadzora v katerem podjetje določi interna pravila o izvajanju videonadzora. Ključno je, da se podjetje napisanih pravil drži, saj samo sprejetje pravilnika ob dejstvu, da se podjetje napisanih pravil ne drži, ne zagotavlja zakonitega izvajanja videonadzora. Samo sprejetje t.i. tipskih pravilnikov ne bo ustrezno.
Videonadzor se uvede s sprejetjem odločitve s strani poslovodstva podjetja v obliki sprejetja sklepa o uvedbi videonadzora. V sklepu mora podjetje natančno obrazložiti razloge za uvedbo videonadzora. Sprejeti sklep mora podjetje ustrezno objaviti na oglasno desko v podjetju ali na drugi običajen način obvestiti zaposlene, da se bo v podjetju začel izvajati videonadzor.
Pri izvajanju videonadzora in v primeru, da se bodo videoposnetki shranjevali za določeno časovno obdobje, bo nastala zbirka osebnih podatkov. Podjetje mora zato v elektronski ali fizični obliki pripraviti evidenco dejavnosti obdelave osebnih podatkov v skladu s 30. členom GDPR oziroma pripraviti popis zbirke osebnih podatkov.
V primeru, da bo podjetje vzpostavitev in upravljanje videonadzora preneslo na zunanjega izvajalca (npr. zunanjo varnostno službo) mora pred začetkom izvajanja videonadzora s takim izvajalcem skleniti pogodbo o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov v skladu z 28. členom GDPR.
Upravljavec mora poskrbeti, da pri izvajanju videonadzora zagotavlja tudi sledljivost obdelave osebnih podatkov v zbirki podatkov videonadzor. Upravljavec mora v fizični ali elektronski obliki zagotavljati revizijsko sled obdelave iz katere je mogoče naknadno ugotoviti kdo je v videoposnetke vpogledal, kdaj je bil vpogled izveden ter razlog vpogleda.
Poseganje po različnih ukrepih
Lastnikova naravna težnja po večanju dobička se odraža v vse večjih pritiskih na zaposlene, predvsem v smeri večanja storilnosti. Neredko se zgodi, da je kapitalist v želji po večji renti pripravljen poseči po kakršnem koli ukrepu, ki vodi k temu cilju, pozabljajoč na psihologijo dela ter moto, da je le zadovoljen delavec lahko dober delavec. Nadzor na delovnem mestu je še posebno zanimiv zato, ker se v zvezi z njim zelo neposredno in nazorno soočata dva pomembna interesa.
Na eni strani je interes delodajalca, da delavec čim bolje in učinkoviteje dela, na drugi strani pa je interes delavca, da ga zahteve delodajalca povsem ne razčlovečijo in mu torej tudi na delovnem mestu dopustijo nedotaknjen del njegove zasebnosti. Danes tehnologija delodajalcu omogoča že skoraj popoln nadzor nad delom in (zunanjim) vedenjem delavcev. O tem, koliko je to dopustno in moralno, so mnenja strokovnjakov, delodajalcev in tudi zaposlenih še vedno različna.
Medtem ko delodajalci, ki se odločajo za večanje nadzora nad zaposlenimi, izpostavljajo domnevne pozitivne učinke nadzora, obstajajo tudi strokovna mnenja, da so pozitivni učinki nadzora le kratkoročne narave, celo več – na dolgi rok naj bi vodili k doseganju slabših delovnih rezultatov, menijo kadrovski strokovnjaki. Nasprotniki tehničnega nadzora zaposlenih zatrjujejo in dokazujejo, da večanje nadzora izkazuje nezaupanje delodajalca do zaposlenih, iz česar sledi, da če delodajalec ne zaupa delavcu, zakaj bi delavec zaupal delodajalcu.
Video nadzor nad zaposlenimi
Delodajalec sme torej izvajati videonadzor nad zaposlenimi le v primerih in pod pogoji oziroma za namene, ki jih določa ZVOP-1.
ZVOP-1 v 2. odstavku 77. člena določa, da se lahko videonadzor izvaja zgolj v tistih delih prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz 1. odstavka 77. člena. Absolutno prepovedano pa je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Nedopustno pa ga je izvajati tudi v jedilnicah, kuhinjah in običajnih pisarnah, kjer nevarnosti ni. Kamera pa ne sme snemati zaposlenih neposredno, temveč naj bo usmerjena na izvor nevarnosti, npr. na blagajno, mesto, kjer se hranijo tajni oz. občutljivi podatki. Zaradi varstva zasebnosti zaposlenih se mora videonadzor delovnih prostorov tudi s prostorskega vidika omejiti na najmanjši možni prostor, ki še zagotavlja zaščito določenih objektov varstva.
Ob tem IP opominja, da mora v skladu s 74. členom ZVOP-1 oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Obvestilo mora vsebovati točno določene informacije (da se izvaja videonadzor; naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja; telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema ter vse informacije iz prvega in drugega odstavka 13. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).
Upravljavec pa lahko, namesto na obvestilu pred vhodom, zagotovi vse zahtevane informacije, ki so kar obsežne, na njihovi spletni strani. Seveda pa mora na obvestilu pred vhodom potem zagotoviti podatek, na kateri spletni strani so celovite informacije na voljo.
Prihodnost video nadzora
S tehnološkim napredkom se pričakuje, da bo video nadzor postal še bolj učinkovit in napreden. Nekatere prihodnje inovacije vključujejo uporabo umetne inteligence in strojnega učenja za prepoznavanje vzorcev v video posnetkih, napredne oblikovne kamere, ki se prilagajajo različnim okoljem, in uporabo brezžične tehnologije za bolj fleksibilno namestitev. Prav tako je pričakovati povečanje povezljivosti in integracijo video nadzora z drugimi pametnimi napravami.
Video nadzor je postala ključna tehnologija pri zagotavljanju varnosti in varovanju premoženja. S sposobnostjo snemanja in spremljanja dogajanja omogoča hitro odzivanje na nepravilnosti, dokumentiranje dogodkov in preprečevanje kriminala. Napredne funkcije, kot so visoka ločljivost, gibanje zaznavanja in pametna analitika, povečujejo učinkovitost sistema.. S tehnološkim napredkom se pričakuje, da bo video nadzor še bolj napredoval in postal še bolj prilagodljiv ter učinkovit v prihodnosti.
Povzetek
V primeru pojava potrebe po uvedbi videonadzora mora torej podjetje poleg izbire ustrezne naprave za izvajanje videonadzora določiti zakaj bi videonadzor sploh želelo izvajati, kot npr. videonadzor je dopustno in smiselno izvajati v trgovinah, na mestih, kjer obstaja velika verjetnost, da bo prišlo do kraje ali povzročitve škode, na banki, na blagajni v gostinskih obratih, na mestih, kjer se posluje z gotovino, zavarovanje vhodov in izhodov ipd., določiti in sprejeti ustrezno pravno podlago ter zagotoviti varnost obdelave videoposnetkov, ki jih z videonadzorom zajame. Podjetje naj ob odločitvi, da se v podjetju uvede videonadzor postopa na spodaj opredeljeni način:
- Ugotovitev zakonitega namena zakaj želimo v podjetju vzpostaviti videonadzor;
- Priprava ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov (DPIA analize);
- Priprava pravilnika o izvajanju videonadzora;
- Sprejetje sklepa o uvedbi videonadzora;
- Priprava evidence dejavnosti obdelave, zagotavljanje revizijske sledi, priprava sheme postavitve kamer z označbo kamer in navedbo smeri snemanja;
- Določitev upravičenega obdobja hrambe videoposnetkov;
- Izvedba organizacijskih, tehničnih in logično-tehničnih postopkov za zavarovanje zbirke osebnih podatkov videoposnetkov;
- V primeru, da bo izvajalec videonadzora zunanja pooblaščena oseba, sklenitev pogodbe o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov zunanjim izvajalcem;
- Objava opozorilnih tabel, da se izvaja videonadzor;
- Obvestilo vseh zaposlenih da se bo videonadzor v prostorih podjetja izvajal;
- Začetek izvajanja videonadzora.
Primer objave opozorilnih tabel:
 |
 |
Videonadzor ima sicer res številne prednosti, vključno z izboljšano varnostjo, preprečevanjem kriminala in dokumentiranjem dogodkov. Napredne tehnologije omogočajo bolj učinkovito upravljanje in analizo posnetkov, kar pripomore k večji varnosti in zaščiti premoženja. S stalnim napredkom tehnologije je pričakovati, da bo videonadzor še naprej razvijal in prinašal nove in inovativne funkcionalnosti. Vendar, kot že večkrat omenjeno, je pri uporabi video nadzora pomembno upoštevati etična vprašanja in zakonodajo, ki varuje zasebnost posameznikov.
SPOT Zasavje, Zagorje ob Savi, 4. 8. 2023
Pripravila:
Jasmina Skrinjar Ključevšek
