Digitalna preobrazba predstavlja številne izzive za uveljavljena podjetja, ki se vedno bolj zavedajo, da je digitalizacija predvsem poslovni izziv, ki zahteva spremembe organizacijske kulture, ljudi, poslovnih procesov in poslovnih modelov.
In kaj sploh je digitalizacija?
Digitalizacija je širok pojem, ampak v prvi vrsti pomeni avtomatizacijo operacij, ki jih sedaj izvaja človek ročno ter prenos podatkov in informacij avtomatsko in v elektronski obliki. Torej je uporaba posamičnih digitalnih tehnologij (npr. senzorika, robotizacija, uvedba brezpapirnega poslovanja), predvsem z namenom optimiziranja posamičnih procesov ali posameznih poslovnih funkcij (npr. digitalni marketing), uvedba posamičnih, pogosto zgolj poskusnih, digitalnih aplikacij (Mikrocop).
In kaj je digitalna preobrazba podjetij?
Digitalna preobrazba je celovita in globlja sprememba podobe, kulture, naravnanosti in poslovanja s pomočjo sočasne (konvergentne) uporabe digitalnih tehnologij, z namenom prilagajanja organizacije na zakonitosti delovanja digitalne ekonomije, npr. s pomočjo prebojnih digitalnih inovacij in ustvarjanja nove digitalne vrednosti za kupce, kot tudi za druge deležnike širšega poslovnega ekosistema (Mikrocop). Pri digitalni preobrazbi gre za proces, s katerim se podrobno opredeli vsa ključna področja poslovanja podjetja, sledi analiza in primerjava glede na trenutno aktualne panožne trende ter na koncu postavljanje prioritet aktivnosti. Na podlagi analize se nato začne izvedbeni del, kjer se izvaja uvajanje sprememb, novih tehnologij in procesov (tudi preko digitalizacije). Gre za vključevanje tehnologije v vse vidike poslovnih funkcij. Njen namen pa je temeljita sprememba načina delovanja organizacije in doseganje zastavljenih srednje in dolgoročnih ciljev, npr. obvladovanje stroškov, povečanje tržnega deleža, pridobitev novih kupcev, povečanje produktivnosti…(Miha Jerina).
Kot vemo, je bilo leto 2023 kar precej turbulentno, sploh na področju vpliva energetske krize in vojne. Nekatera podjetja so poslovala zelo uspešno, kar se je pokazalo tudi pri vlaganjih v digitalizacijo. Druga, ki so imela težave, so bila pri tem bolj zadržana. Vendar vseeno obstaja splošno soglasje, da je digitalna preobrazba podjetij nujna, saj si brez tega ne moremo predstavljati uspešnega razvoja in rasti proizvodnih podjetij. Vsako podjetje naj bi povečevalo produktivnost in nižalo stroške, zato je digitalna preobrazba nujna, če želi podjetje ostati konkurenčno ali sploh obstati.
Kot navajajo različni direktorji slovenskih podjetij s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (Finance), želijo pravočasno vpeljati nove tehnološke zmožnosti, vključno s temi, ki jih prinaša umetna inteligenca.
Direktor Saša Sokolić navaja, da se v letu 2024 pričakuje predvsem nadaljevanje pozitivnih trendov. Vezano na novi regulativi glede trajnosti in aktivnega odjema električne energije bo v proizvodnji zagotovo aktualno področje upravljanja porabe energentov. V tehnološkem smislu vse bolj stopajo v ospredje interna mobilna omrežja 5G in umetna inteligenca (UI), kar bo omogočilo boljše obvladovanje velikih količin procesnih podatkov in inovativne rešitve za izboljšanje učinkovitosti proizvodnje. Prav tako pa bodo dobrodošla tudi državna in evropska sredstva, ki bodo podjetja spodbudila k vlaganjem.
Podjetjem svetuje, da si ogledajo primere dobrih praks, ki jih je vse več, ter pripravijo jasno strategijo digitalizacije proizvodnih procesov z natančno določenimi cilji in prioritetami. Ker pa se z digitalizacijo in povezljivostjo pojavljajo tudi nove ranljivosti, je potrebno poskrbeti tudi za ravnotežje med proizvodno učinkovitostjo ter informacijsko varnostjo in zaščito pred kibernetskimi grožnjami (Saša Sokolić).
Tudi Matej Kupljenik ugotavlja, da zlasti umetna inteligenca lahko omogoči izjemno povečanje produktivnosti in vpeljavo inovacij. Leto 2024 obeta tudi rast pri vključevanju generativne umetne inteligence v proizvodno okolje. Digitalizacija je in bo v prihodnje odgovor na največje izzive, pred katerimi sta industrija in širša družba, kot so pomanjkanje delovne sile, težave v dobavni verigi ter pomanjkanje virov in podnebne spremembe.
Direktor Danijel Rejc pravi, da bo leto 2024 njihov fokus usmerjen na že dobro vzpostavljene vertikale, kot so trg plačilnih storitev, bančništvo in notranja logistika. Poseben poudarek pa bo na naprednih zmogljivostih umetne inteligence. Iskanje novih priložnosti ostaja ena ključnih strateških prioritet, kar dodatno poudarja zavezanost prilagodljivosti in proaktivnemu pristopu k izkoriščanju priložnosti, ki se pojavljajo v tem dinamičnem okolju.
Skratka večina teh direktorjev navaja, da pričakujejo velika vlaganja v IT, saj ravno avtomatizacija poslovnih procesov povečuje konkurenčnost in prihranke organizacijam. V letu 2024 pričakujejo nadaljnjo rast potreb po digitalizaciji, da ostanejo v ospredju digitalnih rešitev. Njihova zavezanost razvoju prilagojenih rešitev poudarja vlogo pri podpori podjetij v njihovi digitalni preobrazbi, tudi v času izzivov. Zato kljub gospodarski negotovosti v letu 2024 zrejo z optimizmom.
Kazalniki za spremljanje digitalne preobrazbe
Kot poroča SURS, uporabo tehnologij UI v podjetjih omejujejo previsoki stroški in pomanjkanje ustreznega strokovnega znanja. V skladu s ciljem Evropske komisije in Slovenije na področju digitalne preobrazbe podjetij naj bi do leta 2030 tri četrtine podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi uporabljalo storitve računalništva v oblaku (najemalo srednje ali bolj napredne storitve) in tehnologije umetne inteligence ter izvajalo podatkovno analitiko (analiziralo masovne podatke).
V letu 2023 je bilo po podatkih SURS v slovenskih podjetjih zaznano:
→ 36 % podjetij najema srednje ali bolj napredne storitve računalništva v oblaku,
→ 19 % podjetij izvaja podatkovno analitiko – v 16 % podjetjih jo izvajajo zaposleni v podjetju in za 6 % so jo izvajala druga podjetja ali organizacije,
→ 11 % podjetij uporablja tehnologije umetne inteligence.
Jernej Rehar meni, da med slovenskimi podjetji še vedno manjka splošno zavedanje, da je danes vsako podjetje tehnološko podjetje, saj digitalne inovacije spreminjajo poslovanje v vseh panogah, zato je to priložnost in obenem obveza za čisto vse. Poleg tega je cilj nove digitalne strategije EU zagotoviti, da bo digitalna preobrazba koristila državljanom in podjetjem ter da bo pripomogla k doseganju cilja podnebno nevtralne Evrope do leta 2050.
Kaj se torej priporoča podjetjem?
Podjetja morajo ob digitalni preobrazbi upoštevati vse – od tega, kako se bodo ljudje odzvali na spremembe, kako bo preobrazba vplivala na odnose s strankami ter na stroške, do tega, kako se bo uskladila s poslovnimi cilji, in tako naprej. Kaj podjetje dejansko potrebuje, je odvisno od cele vrste spremenljivk, na čelu z njegovo tehnološko zrelostjo, zato splošnega nasveta ni mogoče dati. Pogosto pa podjetja ne pripravijo celostne strategije, ki bi omogočala optimalno digitalizacijo vseh procesov v podjetju. Med implementacijo pa se lahko srečajo s celo vrsto izzivov, če priprava ni ustrezna, zato je pomembno, da podjetja vključijo zunanje strokovnjake že v zgodnji fazi načrtovanja digitalizacije (Špela Rojnik). Le tako bo digitalna preobrazba dala podjetju možnost, da svoje poslovanje popelje v prihodnost, postane konkurenčnejše in raste ter se širi na nova področja (Monitor).
SPOT Zasavje, Zagorje ob Savi, 24.01.2024
Pripravila:
Jasmina Skrinjar Ključevšek
